Egipt potovanja in križarjenja po Nilu

Križarjenje po Nilu – simbolu egiptovske civilizacije

Ob besedi Egipt večina najprej pomisli na večno poletje, kristalno čisto morje in pisan podvodni svet, a največja afriška država lahko ponudi več. Veliko več! Tu so še templji, svetišča, grobnice in mnogi drugi spomeniki, ki jih lahko najbolj udobno raziščete po vodi – med križarjenjem po Nilu!  

Reka Nil, ki še danes napaja nerodovitne sipine in zagotavlja hrano več kot sto milijonom ljudi, je že pred tisočletji ‘rodila’ faraone, postavljala piramide in templje ter zasidrala Egipt med zgodovinske klasike. Prav zato je križarjenje po Nilu med Luksorjem in Asuanom že več kot stoletje najbolj priljubljen in najlažji način za ogled glavnih simbolov antičnega Egipta na ležeren, udoben način, brez živčnosti v hektičnem prometnem kaosu, ki je v Egiptu prej pravilo kot izjema.

Zakaj izbrati križarjenje po Nilu?

Križarjenje po Nilu med Luksorjem in Asuanom lahko načrtujete v katerem koli delu leta, saj v južnem delu Egipta v povprečju pade le okoli 2 do 5 mm padavin letno. Križarjenja po Nilu traja teden dni, čeprav je same plovbe nekoliko manj. V času plovbe ste nameščeni v prostornih ladijskih kabinah z vso opremo, ki pritiče hotelu s 5 zvezdicami na vodi. Poleg polnega penziona, ki zajema samopostrežni zajtrk, kosilo in večerjo, na križarjenju po Nilu maksimalno udobje zagotavljajo bazeni in obilica ležalnikov, z udobja katerih lahko občudujete edinstveno panoramo: relativno ozek zelen priobalni pas namreč precej grobo seka tipična saharska puščava, ki ponekod sega skoraj do reke in se neusmiljeno bori z rastlinjem.

Domačini so v tem delu Egipta večinoma naseljeni na začetku peščenega pasu, da ne izgubijo niti koščka rodovitne zemlje, saj jim ta predstavlja glavni vir zaslužka. Kako tudi ne bi, ko pa tu pridelke zaradi ugodne klime pobirajo tudi trikrat na leto. A za temi zelenimi rečnimi oazami se skrivajo zakladi človeštva, ki veljajo za zibelko ene prvih visokih civilizacij! 

Asuan: Od pisane Nubijske vasice do enega najlepših svetišč v Egiptu

Med križarjenjem po Nilu vas bo zagotovo očaral Asuan - mestece, ki predstavlja južno mejo starega Egipta in leži ob prvih brzicah Nila. Tu velja obiskati Nubijsko vasico, ki slovi po slikovitih hišah svetlih odtenkov, polnih živobarvnih poslikav, slik, reliefov in krokodilov, ki visijo nad hišnimi vrati in prebivalce ščitijo pred zlom. Dobršno mero skrivnostnosti sredi Asuana v sebi skriva nedokončani obeliks, ki je deloma še pritrjen na skalo, iz katere je nastajal, daje dragocen vpogled v kamnoseške metode izpred 3.500 let, dokončali pa ga niso zato, ker so odkrili razpoko v granitu. Predvideva se, da bi bil v primeru dokončanja s 1168 tonami najtežji kos kamna, ki so ga Egipčani kdaj izklesali.

Posebna dogodivščina križarjenja po Nilu je vsekakor vkrcanje na feluko, tradicionalni leseni čoln z enim jadrom, s katerim lahko plujete med številnimi okoliškimi otoki. Popeljete se lahko mimo zelenega otoka Elefantina, otoka File, ki je bil središče starodavnega svetišča boginje Izide v času dinastije Ptolemajev ter mavzoleja Age-Khana. Naravnost veličasten je pogled na Naserjevo jezero ter visoki jez, ki velja za največji nasip na svetu in je bil zgrajen za večji nadzor nad poplavami, zagotavljanje večjega skladiščenja vode za namakanje ter proizvodnjo hidroenergije. Izgradnjo jezu je naročil nekdanji egiptovski predsednik Naserju ter s tem končal vsakoletno poplavo Nila, zaradi katere so morali preseliti preko 90.000 ljudi in 22 spomenikov, vključno s templjem Abu Simbel.

 Abu Simbel mnogim predstavlja vrhunec križarjenja po Nilu. Gre za eno najlepših svetišč Egipta z dvema templjema, ki ju je dal v trdo skalo naravnega pobočja vklesati faraon Ramzes II, ljubljenec boga Amona. Večji tempelj je posvetil sebi, manjšega pa svoji lepi ženi Nefertari, bogovom in veliki zmagi pri Kadešu v današnji Siriji, kjer je premagal Hetite. Pročelje velikega templja, ki je posvečeno bogu sonca Rau, je okrašeno s štirimi 20-metrskimi kolosi z Ramzesovimi značilnostmi, ki nosijo dvojno krono zgornjega in spodnjega Egipta. Poleg velikih kipov je mogoče videti tudi manjše kipe matere Ramzesa II., njegove žene in nekaj njunih številnih otrok. Znotraj templja je svetišče, kjer se nahajajo še štirje kipi, posvečenim bogovom: Pta, Amon-Ra, Ramzes II in Horus. Ti so posebni zato, ker so sončni žarki dvakrat letno, in sicer 21. oktobra, na Ramzesov rojstni dan, in 21. februarja, na dan njegovega kronanja, prodrli v svetišče in osvetlili vse kipe, z izjemo boga teme Pta. Sončni pojav se je ohranil do danes, vendar z enodnevnim zamikom, ki je posledica premestitve svetišča 65 kilometrov višje, da ga ne bi zalile narasle vode Nila.

Križarjenje po Nilu: Bogastvo templjev v krajih Efdu in Kom Ombo

Izjemno zanimiva točka križarjenja po Nilu je tudi kraj Edfu, kjer ladjo zamenjate za kočijo in se odpeljete do najbolje ohranjenega templja v Egiptu, ki je bil zgrajen v času Ptolomejske dinastije, ko je Egiptu vladala zadnja egiptovska faraonka Kleopatra. Posvečen je bogu Horusu, ki velja za eno najstarejših božanstev: upodabljali so ga z glavo sokola in ga povezovali s faraoni za časa njihovega življenja in vladanja, saj je bil sin boga smrti in posmrtnega življenja Ozirisa. Za razliko od mnogih starejših templjev, Horusov tempelj ni posmrtni, ampak je služil obredom posvečenim bogu Horusu in daritvam vernikov. Posebno redkost predstavlja popolnoma ohranjena kamnita tempeljska streha, zaradi katere je notranjost potopljena v somrak in s tem pravi kontrast križarjenja po s soncem obdanem Nilu.

Na ovinku reke Nil v bližini se nahaja še en tempeljski kompleks Kom Ombo, zgrajen v helenističnem obdobju. Gre za pomembno postojanko križarjenja po Nilu, saj je Kom Ombo edinstven kompleks dveh povezanih templjev, pri čemer so vsi prostori podvojeni in popolnoma simetrični vzdolž glavne osi. Templja sta posvečena dvema božanstvoma: desni (južni) del je bil zgrajen v čast bogu Sobeku, ki ima glavo krokodila in je bog plodnosti in stvarnik sveta, levi (severni) del pa je posvečen bogu Horusu z glavo sokola. Po mitologiji je Sobek povezan z bogom Setom, Horusovim sovražnikom. Sobekovi zavezniki so pobegnili Horusu in se spremenili v krokodile, ki so v preteklosti veljali za demone in so se jih ljudje ob Nilu bali. A v starem Egiptu je veljalo prepričanje, da če živali častiš, te ne bodo napadale, zato je Sobek sčasoma postal celo simbol rodovitnosti v deželah ob Nilu.

Luxor

 A pravo veličino egiptovske civilizacije boste začutili šele z vplutjem križarke v pristanišče mesta Luxor, mejnika med Spodnjim in Zgornjim Egiptom, na ozemlju katerega so se nekoč nahajale Tebe, prestolnica Novega kraljestva in ‘mesto stotih vrat’. Reka Nil je že takrat predstavljala mejnik med življenjem in smrtjo, zato na desnem vzhodem bregu stojijo svetišča in templji, na levem zahodnem pa  grobnice.

Med templji vsekakor ne moremo mimo Karnaka, drugega največjega tempeljskega kompleksa na svetu, ki je bil zgrajen v čast triadi božanstev: bogu sonca Amonu, boginji materi Mut in njenemu sinu, bogu lune Honsu. Na več kot dva kvadratna kilometra velikem območju kompleksa Karnak stoji približno 10 velikih in več manjših templjev ter sveto jezero, kraj pa je še posebej čaroben zvečer, ko lahko uživate v spektaklu luči ter zvoka. Za razliko od sodobnih cerkva, mošej in sinagog je bil ta tempelj dom bogov, ki ni bil odprt za navadne smrtnike, razen med vsakoletnim festivalom Opet, ki je veljal za neke vrste dan odprtih vrat.

Tudi bližnji Luxorski tempelj je posvečen Amonu, Mut in Honsku, zanj pa je značilna veličastna zasnova, monumentalnost, bogasto reliefov in veliko število stebrov. Največ zaslug pri gradnji gre pripisati Amenhotepu III, katerega prepoznavna  značilnost so sfinge, ki vodijo vse do velikanskega vhoda v tempelj. Po obdobju krščanstva, ko je dvorana s stebri služila kot cerkev, je bil tempelj tisočletja pokopan pod ulicami in hišami Luksorja. Nad njim je zrasla mošeja, ki pa so jo med izkopavanji skrbno očuvali in danes predstavlja del templja, ki si ga med križarjenjem po Nilu vsekakor splača ogledati.

Od razkošnih svetišč do skritih grobnic 

Faraoni so si na vzhodu, ki je predstavljalo novo življenje, postavljali svetišča, zahod pa so dojemali kot prostor zamiranja, zato so na levem bregu Nila, v Dolini kraljev in kraljic, v puščavske skale Tebanskega gričevja vklesane bogato poslikane grobnice faraonov 18., 19. in 20. dinastije. Na ta način so faraoni Novega kraljestva svoje poslednje domove zaščitili pred oskrunitvijo. V večino grobnic vodijo dolgi, bogato okrašeni spuščajoči se hodniki, ki so ločeni z globokimi jaški, da bi zmedli tatove. Na koncu hodnika se nahaja nagrobna komora v kateri je kamniti sarkofag za kraljevo mumijo, ki je obdana s prostori za shranjevanje pohištva, nakita in drugih predmetov, potrebnih v posmrtnem življenju.

Prav  posebna vrsta grobnice je terasasti tempelj kraljice Hatšepsut, hčere Tutmozisa I in najuspešnejše ženske faraonke Starega Egipta, ki je blestela v mednarodni trgovini in domovini prinesla bogastvo, ugled in mir. Da bi se uveljavila kot faraon, je nosila moška oblačila ter faraonovo brado. Njen pogrebni tempelj v treh nivojih s številnimi stebri stoji pod “živo” skalo in zdi se, kot da bi narava sama ustvarila ta izjemen spomenik, ki je bil nekoč obdan z vrtovi.

Popolno raziskovalno popotovanje po zahodnem bregu Nila lahko med postankom križarke zaokrožite z obiskom Memnonovih kolosov, ki bdita nad Nilom in sta edina preživela ostanka impresivne grobnice faraona Amenhotepa III. Poimenovana sta po etiopskem kralju Memnonu, ki ga je grški junak Ahil ubil v bitki pri Troji, visoka pa 18 in 21 metrov. Predstavljata vhod v porušen pogrebni tempelj, ki je bil vsako leto žrtev uničujoče moči Nila.

Kairo – kjer preteklost sreča prihodnost

Raziskovanje egiptovske civilizacije lahko po končanem križarjenju po Nilu nadaljujete v egiptovski prestolnici. Že pred 5 tisoč leti je na tem mestu stala prestolnica Starega Egipta, imenovana Memphis in ravno v času največjega svetovnega vpliva mesta so bile zgrajene znamenite piramide v Gizi, ki danes veljajo za najbolj obiskano znamenitost Kaira. Na arheološkem najdišču planote Giza v vsej svoji veličini kraljujejo največja Keopsova, nekoliko manjša Kefrenova in najskromnejša Mikeninova piramida. Kuliso na obrobju dopolnjujejo spremljevalne piramide kraljic in drugi templji, varuje pa jih znamenita Sfinga s telesom leva in obrazom faraona, ki je eden od ikoničnih spomenikov antičnega sveta. Da si boste lažje predstavljali življenje v Starem Egiptu se splača sprehoditi še skozi narodni muzej, kjer so na ogled postavljeni zakladi Tutankamona, vključno z njegovo znamenito zlato naglavno masko, mumije, nagrobni predmeti, nakit ter posoda in igrače Egipčanov, katerih imena so izgubljena v zgodovini.

Kairo je bil skozi stoletja pomembno kulturno in versko središče, več deset milijonov prebivalcev pa skrbi, da je vožnja po glavnem mestu Egipta nepozabna izkušnja. Na cesti boste namreč srečali vse od nenehno hupajočih avtomobilov in avtobusov do konjskih ter oslovskih vpreg in kolesarjev ter pešcev. A verjemite, ko se boste znašli v labirintu ozkih uličic znamenitega srednjeveškega bazarja Khan al Khalili iz leta 1400, bo vaša pot poplačana. Eden največjih bazarjev sveta obiskovalca namreč zlahka zasvoji z neverjetnim utripom, vonjem po čaju in vodni pipi. In čeprav je nakupovanje tu precej naporno, v večini primerov zmaga neverjetna ponudba tradicionalnih egiptovskih produktov: preprog, izdelkov iz alabastra, spominkov in dišav. Če trgovec slučajno nima tistega kar iščete, vam bo zagotovo našel nekoga, ki to ima. Potem pa je čas za vaš preizkus v barantanju!