Lefkas – otok sanjskih plaž, skuterja in pravega grškega poletja

Na Lefkas sva priletela iz Ljubljane

Potovanje sva začela z letom iz Ljubljane do letališča Preveza. Lefkas oziroma Lefkada je med grškimi otoki nekoliko poseben, saj za prihod na otok ne potrebuješ trajekta. S celino je povezan s premičnim mostom, ki se odpira za ladijski promet.

Morda se sliši kot nepomembna podrobnost, ampak meni je bil že prihod zanimiv. Po pristanku se pelješ proti otoku, prečkaš most in nenadoma si na Lefkasu. Brez čakanja na trajekt in prekladanja prtljage.

Za bivanje sva izbrala apartma v bližini Agios Nikitasa na zahodni strani otoka. Če bi šla še enkrat in bi si želela podoben način dopusta, bi to območje ponovno vzela v resen razmislek. Predvsem zato, ker sva želela raziskovati zahodno obalo in njene plaže.

Agios Nikitas – mirnejša baza za raziskovanje Lefkasa

Agios Nikitas ni veliko letovišče. Ravno nasprotno. Je majhna obmorska vasica z ozkimi ulicami, tavernami in bari, kjer se zvečer sprehodiš brez kakšnega posebnega načrta.

Nama je bilo všeč, da sva imela tukaj nekoliko mirnejšo bazo, hkrati pa sva bila blizu plaž, zaradi katerih sva si Lefkas sploh želela obiskati.

Prvi stik z zahodno obalo je bil zame verjetno tisti trenutek, ko sem razumela, zakaj so fotografije Lefkasa tako prepoznavne. Morje je res izjemne barve. Pod visokimi svetlimi pečinami se iz temnejše modre spreminja v skoraj mlečno turkizno barvo, obala pa je na številnih mestih prekrita z belimi kamenčki.

Če niste ljubitelj mivke, je to lahko velik plus. Jaz imam prodnate plaže rada predvsem zato, ker je morje pogosto neverjetno čisto.

Je pa treba pri zahodni obali vedeti še nekaj: ni vedno nežna in mirna. Morje je lahko precej bolj živahno kot na vzhodni strani. In prav to ji daje tisti nekoliko divji značaj, ki je bil meni tako všeč.

Najlepše plaže Lefkasa – Kathisma, Porto Katsiki in Egremni

Kathisma – plaža, na kateri brez težav ostaneš ves dan

Med plažami sva seveda želela obiskati tiste, o katerih sem največkrat slišala že pred potovanjem. Ena od njih je bila Kathisma.

To ni majhna skrita plažica, kjer boste sami pod eno oljko. Kathisma je dolga, priljubljena in precej dobro urejena plaža. Toda ko zagledaš kombinacijo ogromne pečine, svetlega proda in modrega morja, hitro razumeš njeno priljubljenost.

Meni je bila všeč tudi zato, ker imaš ob plaži bare in restavracije. Lahko prideš zjutraj, greš v morje, nekaj poješ, spiješ pijačo in dejansko ostaneš do večera.

Porto Katsiki in Egremni – plaži, zaradi katerih prideš na Lefkas

Obiskala sva tudi Porto Katsiki in Egremni, dve plaži, ki sta skoraj sinonim za Lefkas. Tukaj je pokrajina še bolj dramatična. Ogromne bele pečine se spuščajo proti morju, pod njimi pa je pas svetle obale in modrina, ki jo je s fotografijo težko ujeti tako, kot jo vidiš v živo.

Prav zaradi teh plaž bi nekomu, ki prvič izbira med različnimi deli Lefkasa, rekla: če so vam prioriteta spektakularne plaže in pokrajina, najprej poglejte proti zahodu.

Raziskovanje Lefkasa s skuterjem – najina najboljša odločitev

Mislim, da bi Lefkas doživela precej drugače, če bi ostala samo v Agios Nikitasu. Zato sva si izposodila skuter.

In to je bila ena najboljših odločitev celotnega dopusta.

Lefkas ni tako velik, da bi za raziskovanje potreboval več ur vožnje v eno smer. Hkrati pa je dovolj razgiban, da se pokrajina med vožnjo ves čas spreminja. Enkrat si visoko nad morjem, naslednji trenutek se spuščaš proti majhnemu zalivu, potem greš skozi vas in se čez nekaj kilometrov spet odpre pogled na obalo.

Midva sva zjutraj pogosto samo pogledala, kam bi šla, sedla na skuter in se odpeljala.

To mi je veliko ljubše od občutka, da mora biti vsak dan dopusta načrtovan do minute. Če nama je bila kakšna plaža všeč, sva ostala. Če sva ob poti zagledala zanimiv kraj, sva se ustavila.

Iz območja Agios Nikitasa do Nidrija je približno 25 kilometrov. Vožnja običajno vzame okoli pol ure oziroma nekoliko več, odvisno od poti in prometa. Ravno prav daleč, da sva lahko čez dan raziskovala en del otoka, zvečer pa se odpravila na drugo stran.

Nidri – restavracije, večerno dogajanje in grška hrana

Če je bila zahodna obala tista, ki me je najbolj navdušila zaradi narave, je imel Nidri povsem drugo prednost: življenje.

Po nekaj dneh sva ugotovila, da se tja kar naprej vračava.

Veliko je tavern, restavracij, barov in trgovinic, zvečer pa je prijetno živahno. Ne gre za občutek velikega mesta ali divje zabave. Bolj za tisti poletni grški večer, ko so terase polne, ljudje se sprehajajo ob obali in se nikomur nikamor posebej ne mudi.

In potem je tukaj seveda hrana.

Če sem čisto iskrena, je bila tudi ta eden od razlogov, da sva se vračala.

Grška solata, feta, tzatziki, souvlaki, ribe, morski sadeži … Pri meni je težava grških počitnic predvsem v tem, da si že pri kosilu izberem, kaj bom jedla za večerjo. In potem naslednji dan vse ponovim.

Prav ti večeri so mi ostali med lepšimi spomini. Čez dan sva bila ves čas nekje na poti, zvečer pa sva se usedla v taverno in nikamor več hitela.

Tudi stik z domačini je bil zelo prijeten. Lefkas ima turistično ponudbo, vendar marsikje še vedno ohranja tisto sproščenost, zaradi katere imam grške otoke tako rada.

Zahodna ali vzhodna stran Lefkasa – katero izbrati?

Šele ko sva se začela več voziti po otoku, sem zares opazila, kako različni sta njegovi obali.

Zahodna stran Lefkasa je zame vizualno lepša. Bolj dramatična je. Visoke pečine, odprto morje, velike prodnate plaže in intenzivne modre barve.

Vzhodna stran Lefkasa je bolj zaščitena. Morje je praviloma mirnejše, več je zalivov, pristanišč in krajev z restavracijami ter turističnim dogajanjem.

In ravno zato ne bi želela izbrati samo ene.

Če bi bila ves čas na zahodu, bi pogrešala večere in dogajanje na vzhodu. Če bi bila ves čas na vzhodu, bi pogrešala tiste nore razglede in plaže zahodne obale.

Najin skuter je tako postal nekakšna povezava med obema Lefkasoma.

Izlet z ladjico iz Nidrija – dan, ki bi ga takoj ponovila

Eden od dni, ki sem se ga najbolj veselila, je bil celodnevni izlet z ladjico iz Nidrija.

Če imate radi morje, bi vam takšen izlet res priporočila.

Odpravili smo se proti sosednjim otokom, med drugim proti Kefaloniji in Itaki, ter se ustavljali ob različnih zalivih in manjših otočkih.

Meni je bil najboljši že sam občutek, da si ves dan na morju. Malo pluješ, malo opazuješ obalo, potem se nekje ustaviš in skočiš v vodo. Nato nadaljuješ proti naslednjemu otoku.

Z ladje tudi Lefkas vidiš popolnoma drugače. Šele z morja dobiš občutek, kako zelena je pokrajina in koliko majhnih zalivov ter otokov je na tem območju.

Če bi se jutri vrnila na Lefkas, bi šla na tak izlet še enkrat. Brez razmišljanja.

Vasiliki – windsurfing, koktajl in sproščeno vzdušje

S skuterjem sva raziskala tudi južni del otoka in se odpravila v Vasiliki.

Tukaj je bilo spet drugače.

Vasiliki je znan po windsurfingu in ko pride veter, zaliv oživi. Na vodi je polno jader in surferjev, ki švigajo sem in tja.

Midva se tokrat nisva lotila surfanja. Našla sva precej manj športno rešitev: sedla sva ob plažo, naročila koktajl in jih opazovala.

In tudi to je bilo čisto v redu.

Vasiliki ima mladosten, športen in sproščen občutek. Če vas zanimajo vodni športi, bi ga vsekakor vključila v dopust. Tudi če vas ne, je vreden izleta na jug.

Komu bi sama priporočila počitnice na Lefkasu?

Po tem potovanju Lefkasa ne bi priporočala samo nekomu, ki išče »lepo grško plažo«. Takšnih otokov je v Grčiji veliko.

Lefkas bi priporočila predvsem ljudem, ki želijo biti mobilni.

Če vam je všeč ideja, da danes obiščete eno plažo, jutri drugo, se en dan odpravite z ladjico, naslednjega s skuterjem čez otok in zvečer iščete dobro taverno, je Lefkas zelo dobra izbira.

Tudi parom bi ga zelo priporočila. Midva sva imela ravno pravo kombinacijo časa zase in stvari, ki sva jih lahko počela skupaj.

Če pa želite predvsem ves čas ostati v hotelu in na eni plaži, boste na Lefkasu seveda lahko uživali, vendar se mi zdi kar škoda. Otok je narejen za raziskovanje.

Kje bivati na Lefkasu?

Pri izbiri nastanitve bi najprej razmislila, kaj vam je pomembnejše. Za plaže, razglede in nekoliko mirnejše okolje bi sama pogledala zahodno stran in okolico Agios Nikitasa.

Če želite več restavracij, večernega dogajanja, izletov z ladjico in živahnejše okolje, je zelo zanimiv Nidri. Za ljubitelje vodnih športov pa je tu še Vasiliki.

Bi se vrnila na Lefkas? Takoj.

Ko razmišljam o Lefkasu, nimam enega samega trenutka, za katerega bi rekla: zaradi tega moraš tja.

In mogoče mi je ravno zato tako všeč.

Spomnim se vožnje s skuterjem in razgledov, ki so se odpirali za ovinki. Porto Katsikija in tiste skoraj nerealne modrine. Večerov v Nidriju. Grške solate, ki je doma nekako nikoli ne morem narediti tako dobre. Dneva na ladji. Vasilikija in surferjev. Pa tudi čisto običajnih trenutkov, ko sva se nekje ustavila samo zato, ker nama je bilo lepo.

Lefkas ni otok, ki bi ga želela samo fotografirati. Je otok, po katerem se želiš voziti, ustavljati, kopati, jesti in raziskovati.

Če bi šla še enkrat, tudi sama ne bi želela ponoviti popolnoma istega dopusta. Poiskala bi plaže, ki sva jih prvič izpustila. Morda bi ostala nekoliko dlje na jugu. Zagotovo bi se še enkrat odpravila na morje. In skoraj zagotovo bi se zvečer spet znašla v Nidriju pred grško solato, svežo ribo in kozarcem dobre pijače.

Mislim, da je to zame najboljši opis Lefkasa: ko odideš, nimaš občutka, da si ga zaključil. Ostane ti še nekaj, zaradi česar bi se rad vrnil.

Dijana Krejić
referentka pri Počitnice.si