Turčija – od morja do bazarjev in slapov
Junija sem si privoščila teden dni na turški rivieri. Želela sem si toplega morja, dobrega hotela in nekaj dni brez urnika. A že pred odhodom sem vedela, da ne bom ostala samo na ležalniku. Med počitkom sem želela raziskati tudi Antalyo, Alanyo in Manavgat – vsak kraj je na koncu pustil čisto drugačen vtis.
Washington Resort – ko se dan začne ob bazenu
V hotelu Washington Resort v kraju Kızılot me je najprej pritegnil velik moder bazen. Okoli njega so drevesa, beli mostiček in prijetni senčni kotički, kjer bi človek brez težav preživel celo popoldne. Moja soba je bila prostorna in lepo urejena, z razgledom proti bazenu in morju. Najboljši del dopusta je bil občutek, da se mi zjutraj nikamor ne mudi.

V hotelu je bila pestra all inclusive ponudba. Najprej sem si obljubila, da bom sladice samo poskusila, potem pa me je vedno znova premamila vitrina z majhnimi torticami in kremnimi dobrotami. Poleg mednarodnih sladic sem z veseljem posegla tudi po turški baklavi.

Na plaži se je čas ustavil
Hotel stoji ob morju, zato sem lahko bazen hitro zamenjala za plažo. Dolga obala, senčniki in ležalniki so bili natanko tisto, kar sem potrebovala. Na delu obale se pesek meša z drobnimi kamenčki, zato je dobro imeti pri roki tudi natikače. Junija je bilo morje že prijetno toplo in kopanje je bilo res užitek. Na turški rivieri se kopalna sezona pogosto začne že konec aprila, zato je junij že pravi poletni mesec.

Na plaži mi je v oči padel prav poseben pleten počivalnik, oblikovan kot velik krog. Skozi njegovo odprtino se je videlo samo modro morje. Takšni kotički kar vabijo, da za nekaj časa odložiš telefon, se udobno namestiš in pozabiš na uro.

Hamam – razvajanje, ki ga priporočam
V hotelskem spa centru sem preizkusila tudi tradicionalni hamam z masažo. Toplota, piling in bogata pena so me povsem sprostili, osebje pa je bilo prijazno in pozorno. Po tretmaju sem se počutila, kot bi se dopust šele zares začel. Če greste v Turčijo prvič, si za hamam vsekakor vzemite čas.
Antalya – sprehod skozi zgodovino
Antalya me je presenetila s starim mestnim jedrom Kaleiçi. Med ozkimi ulicami, hišami z lesenimi balkoni in majhnimi trgovinicami sem imela občutek, da je sodobno mesto za trenutek ostalo nekje daleč stran. Ogledala sem si Hadrijanova vrata iz rimskega obdobja in znameniti minaret Yivli Minare. Nato sem se spustila do starega pristanišča, kjer se ladjice zibajo pod visokimi pečinami in mestnim obzidjem.

Všeč mi je bilo, da sem lahko dopoldne občudovala zgodovinske znamenitosti, nekaj minut pozneje pa že brskala med izdelki v majhnih trgovinicah. Na ulicah starega mesta se vrstijo oblačila, tekstil, keramika in drobni spominki. Prav takšno brezciljno raziskovanje mi je na potovanjih najljubše.

Alanya – med svetilkami in živahnimi trgovinicami
V Alanyi sem med trgovinicami hitro izgubila občutek za čas. Posebej so me pritegnile pisane mozaične svetilke, ki so se lesketale v vseh mogočih barvah. Najraje bi si eno odnesla domov. Medtem ko sem ogledovala vzorce in barve, so me prodajalci prijazno vabili, naj pogledam še ostalo ponudbo.

Potem sem nadaljevala med stojnicami z oblačili, keramiko in spominki. Najbolj zabavno je bilo zaviti v ozko ulico in ugotoviti, da se za vogalom skriva še cela vrsta novih trgovinic. Alanya je odlična za takšno brezciljno raziskovanje. Če imate čas, se sprehodite tudi do pristanišča in si oglejte Rdeči stolp ter grad, ki se dviga nad mestom.

Manavgat – šumenje slapov in vonj po začimbah
Izlet v Manavgat je bil čisto drugačen. Pri znamenitih slapovih sem nekaj časa samo opazovala širok tok vode, ki se preliva čez skalne stopnice. Ob reki je prijetno zelenje in že samo šumenje vode je prava osvežitev po vročem dnevu.

Po ogledu slapov sem se odpravila še na bazar. Všeč mi je bilo, da se tukaj turistični vrvež prepleta z vsakdanjim življenjem domačinov. Med začimbami, svežimi pridelki in drobnimi spominki sem se ustavljala brez posebnega načrta in preprosto uživala v živahnem vzdušju.
Turški čaj in trenutki brez naglice
Na tem potovanju sem se večkrat ustavila tudi ob kozarčku turškega čaja. Postrežejo ga v značilnih majhnih steklenih kozarcih, običajno brez mleka. Všeč mi je ta navada: ne gre samo za pijačo, ampak za priložnost, da se za nekaj minut ustaviš in poklepetaš.

Zakaj bi se vrnila?
Ko pomislim na junijski teden v Turčiji, se ne spomnim samo bazena in toplega morja. Pred očmi imam tudi staro pristanišče Antalye, pisane svetilke v Alanyi, slapove Manavgat in majhne kozarčke čaja. Prav ta mešanica počitka in raziskovanja mi je bila najbolj všeč. En dan sem lahko brezskrbno uživala na plaži, naslednji dan pa odkrivala povsem drugačen svet. In zato bi se na turško riviero z veseljem vrnila.